Najpomembnejše vprašanje človekovega življenja je iskanje in izbira življenskega cilja, smotra. Cilj vseh živih bitij, tudi človeka, je isti: čim popolnejša rast, razvoj, zorenje, plodnost in s tem ohranjanje življenja. Življenski cilj vrtnice je, da uresniči vse svoje zmožnosti: lepo razviti listi in najlepši cvetovi, ki lahko zrastejo iz njenih semen. človekova poglavitna življenjska naloga je, da skrbi za razvoj vseh človeku svojskih zmožosti-zavedanja, razuma, domišljije, sposobnosti učenja in vesti-ter da jih udejanji v svobodi, ustvarjalnosti, dobroti, vzajemnosti in ljubezni. Tako doseže samoizpolnitev in srečo.
Izpolnjevanje te naloge je prava umetnost, umetnost življenja. Ne samo medicina, gradbeništvo, vrtnarstvo ali slikarstvo-tudi življenje je umetnost, v resnici celo najpomembnejša, najbolj zapletena in najtežavnejša. Njen predmet ni ta ali ona stvaritev, marveč je njena stvaritev človek in njegovo življenje, njegova sreča. V umetnosti življenja je človek oboje, umetnik in in predmet svoje umetnosti, kipar in marmor, zdravnik in bolnik.
Gre torej za vzgojo, za kulturo. Vsa dosedanja zgodovina človeštva, polna vojn in uničevanja, priča o tem, kako težavna je ta naloga; očitno pretežka za posameznika. Lepi nauki modrecev ne zadoščajo. Tudi verstva v tisočih letih, kljub nezemskim obetom in grožnjam, niso uspela. Rešitev-povsem utopična?!-je morda v preobrazbi šole, od vrtca do univerze; v njej bi bil namesto podatkov glavni predmet osebna rast.
Ni komentarjev:
Objavite komentar