sreda, 05. maj 2010

Vse in nič, Pismo v Oni, 4.5.2010

Vse in nič

Lep pozdrav! Sem športnica, ne bi rada povedala več, ker bi bila prepoznavna. Moja težava je v tem, ker kljub vsem uspehom osebno nisem srečna. Izhajam iz ugledne športne družine. Že kot otrok sem bila vključena v vse možne športne in druge aktivnosti, marsikaj na željo staršev, npr. šola klavirja, balet. Menim, da sem bila prikrajšana za normalno otroštvo, tako da nimam pravih prijateljev. Vsi me spodbujajo, polni visokih besed, meni pa je to začelo presedati, saj me nihče ne vpraša, kako se počutim kot ženska. In tu je problem. Nimam fanta. Vsi me imajo očitno za nedosegljivo, jaz pa se tudi ne morem komu ponujati. Moje življenje ni tisto, kar sem pričakovala, vse bolj se zapiram vase, kljub letom, ko bi bila lahko že vesela mamica. V športu res uživam, toda misel, da sem kot orodje v rokah, me sili, da bi vse opustila in zaživela normalno življenje. Zanima me vaš nasvet in ali imate svojo ordinacijo, ker bi se rada srečala z vami, če bodo moji problemi prehudi.

Marija

Draga Marija, zelo sem vesela, da ste se odločili pisati. Imam občutek, da imate po eni strani vse v življenju: slavo, uspešnost v športu in zaželene občudovalce, po drugi stani pa nimate prisrčnosti in topline pravih prijateljev ali partnerja.

Problem je v tem, da vi kot avtentična oseba ne obstajate. Obkroženi ste s pričakovanjem staršev, občudovalcev, sponzorjev, ki jih pridno in zvesto zadovoljujete. Vendar pa so njihova pričakovanja res samo njihova, in ne vaša, zato vas to ne osrečuje. Drugi, na primer vaši starši, doživljajo prek vaših dosežkov svoje lastne neizpolnjene želje. Vi pa ne živite svojega življenja, saj niti ne veste, katere so vaše želje in potrebe, saj gresta vsa energija in čas le v to, da osrečujete druge.

Na mojo veliko radost se v vas oglaša glas nezadovoljstva. Kaj vam glas govori? Vprašajte se, kaj vi in samo vi potrebujete zase. Kaj vi želite? Prisluhnite sebi in sledite sebi. Vi ste edinstveno bitje, in ne mehanična lutka na stikala.

Pišete, da ste bili kot otrok vključeni v vse možne aktivnosti, marsikaj na željo staršev. Ugotovili ste, da ste bili prikrajšani za normalno otroštvo. Očitno je, da ste se kot otrok naučili boriti za uspeh in priznanje, vendar ne toliko na svojo željo, temveč ker so to vaši starši ali oboževalci želeli, spodbujali ali zahtevali.

Z vsakim uspehom, ko ste osrečili starše ali oboževalce, so drugi doživljali svojo zadovoljitev in užitek, medtem ko ste se vi korak za korakom bolj oddaljevali od avtentične sebe. Kot ste že sami ugotovili, ste doslej bolj orodje v rokah drugih.

Prvi korak, ki ga morate narediti, je ugotoviti, da se vaš avtentični jaz razlikuje od jaza, ki išče potrdila, dokazila ali priznanje od drugih, kot to, da je to edino, kar je veljavno in vredno v vašem življenju. Že v otroštvu ste potlačili ali zadušili svoja čustva, tako da vaša avtentična čustva niso bila izražena in zato niso mogla bila zadovoljena.

Drugi korak, ki ga morate narediti, je spoznati, da je dobiti aplavz in priznanje drugih sicer zelo zapeljivo, ampak ali je vredno cene vaše osebne sreče.

Mogoče je zdaj čas, da prevrednotite svoje življenje in ugotovite, da ni treba prodati svoje duše za priznanje drugih. Pridobljeno priznanje drugih pomeni samo površno in bežno obliko zadovoljitve v primerjavi z avtentičnim jazom, ko sam sebi daš pohvalo za uspeh, ki je dolgotrajna in osrečujoča. Pravo srečo boste občutili šele takrat, ko boste primarno odlična športnica zaradi sebe in šele potem za druge. Življenje ni le črno ali belo. Ker v športu uživate, ni treba menjati enega (športnega) življenja za drugo (osebno) življenje. Treba je samo v svojih dejanjih bolj uglasiti svoje želje z željami drugih.

Hvala, da ste me vprašali za naslov moje ordinacije, saj se zavedate, da en odgovor, čeprav je odličen začetek, ne more biti dovolj poglobljen, da preusmeri vse sile okoli vas v drugo smer, in to takoj. Kot pregovor pravi, Rim ni bil zgrajen v enem dnevu. Oglasite se pri meni na Pristaniški 3 v Kopru, z veseljem sem vam pripravljena pomagati, da skupno najdeva ključ do vaše sreče.

Dr. Marjeta Ritchie, specialistka klinične psihologije

Ni komentarjev:

Objava komentarja