Skodelica kave malo drugače...
Cankarjanska mati simbolizira mater, ki si trga od ust in daje otroku ter pričakuje hvaležnost. Pojav je dokaj pogost pri osebah, ki so relativno depresivne in ki si najdejo mesto v družbi s skrbjo za druge, vendar s sporočilom: "Žrtvujem se zate …" Te osebe zanikajo svoje potrebe in želje, svoje življenje in usodo nekako generirajo tako, da 'ostanejo na cedilu'. Poenostavljeno povedano: gre za nepresežene odnose aktivne odvisnosti – tako odvisen človek potrebuje nekoga, ki je nebogljen, potreben pomoči.
Cankarjanska ženska je ponosna na to, da lahko vleče in hkrati tudi poriva cel družinski voz, na katerega si je že zdavnaj naprtila tudi dnino. Če si izposodim izraz od nedavno preminulega psihologa, se med tem njen »pezdetek« ali ukvarja z blazno pomembnimi posli, ukvarja s politiko po gostilnah, ali pa ne sme zamuditi nobene tekme. Samoumevno je tudi, da ob vseh teh »pezdetkovih« prioritetah zmanjka časa tudi za zakonske dolžnosti. Nemalokrat se zgodi, da se zaradi tega cankarjanska ženska preveč naveže na svojega sina, ki nato vse življenje divja naokoli s krivdo, da je zavrnil posesivno skodelico kave.
''Ker mi je ljubše prenašati
napade in ti biti ljub,
kot pa ti biti neljub,
a rešen napadov.''
Marcel Proust, Pismo materi
Jedna mladost, jedan svijet nade
Raste tiho u srcu tvom
Drugi za te ovaj svijet grade
S malo prave istine u tom
Pricaju ti price te
I svaka ima svoj sretan kraj
Al' presucuju da taj svijet krade
Bas tvog sunca sjaj
Jedna mladost, jedan san srece
Al' do nje jos dalek, dug put
I dok srce na svoj put krece
U taj svijet ocvao i zut
Odjednom ces shvatit sve
Kako nigdje nema plamena tvog
Poput mrtve rijeke svijet tece
Bez cilja svog
Tko zna, mozda na me ceka neki drugi svijet
Tko zna, i u mraku kadkad nikne divan cvijet
mozda, tko zna, jedna od sretnih
Jedna od tisucu bit cu bas ja
Tko da zna..
Cankarjanska ženska je ponosna na to, da lahko vleče in hkrati tudi poriva cel družinski voz, na katerega si je že zdavnaj naprtila tudi dnino. Če si izposodim izraz od nedavno preminulega psihologa, se med tem njen »pezdetek« ali ukvarja z blazno pomembnimi posli, ukvarja s politiko po gostilnah, ali pa ne sme zamuditi nobene tekme. Samoumevno je tudi, da ob vseh teh »pezdetkovih« prioritetah zmanjka časa tudi za zakonske dolžnosti. Nemalokrat se zgodi, da se zaradi tega cankarjanska ženska preveč naveže na svojega sina, ki nato vse življenje divja naokoli s krivdo, da je zavrnil posesivno skodelico kave.
...
Kopirano ali napisano, odlično spravljeno skupaj. Kdor ima dar za opazovanje, lahko to pri teh sinovih vidi s tisoč kilometrov. Oni seveda tega ne vidijo. Je najbolj grozno, res, da jim je škodovala ravno tista oseba, ki bi jih morala imeti najraje na svetu. Oče nikoli doma, ali hud deloholik ali pa še hujši pijanec, mama pa tako pridna in predana, ponavadi tako blazno ponosna na svojega ponavadi najstarejšega sina, ki je tako odgovoren in ji vedno pomaga. Ponavadi si takšni reveži nikoli ne morejo ustvariti normalnega družinskega življenja. Ali se globoko v sebi bojijo žensk in bežijo pred njimi. Ali pa ponovijo vzorec svojega očeta.
''Ker mi je ljubše prenašati
napade in ti biti ljub,
kot pa ti biti neljub,
a rešen napadov.''
Marcel Proust, Pismo materi
”Kot skoraj vsi starši, tako tudi moji niso pomagali prebujajočim se življenskim nagonom, o katerih se ni nič govorilo. Z neizmerno skrbnostjo so le pomagali mojim brezupnim poskusom, da bi zatajil resničnost in še naprej bival v otroškem svetu, čeprav je bil čedalje bolj neresničen in zlagan. Ne vem, ali lahko starši pri tem kaj dosti napravijo in svojim nič ne očitam. Bila je moja stvar, kako bom kos samemu sebi in kako bom našel svojo pot, in to stvar sem opravil slabo, kot večina dobro vzgojenih.”
Hesse, Demian
Jedna mladost, jedan svijet nade
Raste tiho u srcu tvom
Drugi za te ovaj svijet grade
S malo prave istine u tom
Pricaju ti price te
I svaka ima svoj sretan kraj
Al' presucuju da taj svijet krade
Bas tvog sunca sjaj
Jedna mladost, jedan san srece
Al' do nje jos dalek, dug put
I dok srce na svoj put krece
U taj svijet ocvao i zut
Odjednom ces shvatit sve
Kako nigdje nema plamena tvog
Poput mrtve rijeke svijet tece
Bez cilja svog
Tko zna, mozda na me ceka neki drugi svijet
Tko zna, i u mraku kadkad nikne divan cvijet
mozda, tko zna, jedna od sretnih
Jedna od tisucu bit cu bas ja
Tko da zna..
Uvodna zgodbica iz Alkimista(Paulo Coelho)
Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v
svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilol ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo. Marta pa je imela s postrežbo polne roke dela. Pristopila je k Jezusu:'' Gospod, ti ni mar, da me sestra pušča samo streči ? Reci ji vendar, naj mi pomaga!" Gospod ji je odgovoril:"Marta, Marta, skrbna si in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ga nihče ne bo vzel." Luka, X,38-42
Ni komentarjev:
Objavite komentar