Pred leti sem izgubil drago bitje, žensko, ki sem jo zelo ljubil in bil nanjo silno navezan. Živela sva v zunajzakonski skupnosti. Dogovorila sva se, da se bova uradno registrirala, ko bo na poti otrok. Oba sva si ga zelo želela. Imela sva namreč vse materialne možnosti za to in kar je največ dobro sva se razumela. Pa je prišel potres. Pojavila se je bolezen. Skupaj sva preživljala zdravljenje. Upam si trditi, da jaz teže kakor ona. Tako kot tisti iz knjige Pride ženska k zdravniku sem tudi jaz bežal od nje, tudi k drugim ženskam, in vse prevečkrat je s svojim trpljenjem ostajala sama. Pred koncem me je prosila, da bi se poročila, pa ji njene želje nisem mogel izpolniti. Pravzaprav ne vem, zakaj. Vse, česar se spomnim, je bila groza, ki me je popadla ob tej njeni želji. Zdaj se že leta pretepam z občutki krivde in z zavestjo, da sem kot človek in kot moški ob resni preizkušnji popolnoma odpovedal. Zgodilo pa se mi je še nekaj. Kot moški se ne morem več približati nobeni ženski. Sam begam po samotnih poteh in se pregovarjam s svojo vestjo. Povejte mi, kako naj si pomagam.
Napake si moramo priznati in odpustiti
Ko sem prebralvaše pismo, so mi prišli na misel Prešernovi stihi: Življenje ječa, čas v nji rabelj hu- di,/skrb vsak dan mu pomlajena nevesta,/trpljenje in obup mu hlapca zvesta/in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi. Vse vidite črno, izhoda ni. Tega, kar ste naredili, tako se vam zdi, ne morete popraviti, ker je vaša ljubljena mrtva. Ali res? Preden se lotim odgovora na to vprašanje, vas želim opozoriti na dve možnosti, ki se vam ponujata ob tem, ko so spomini boleči in občutek krivde pekoč. En možen (vsaj navidezen) izhod je: ne misliti več na to, odriniti, pozabiti, druga možna pot pa je odgovorno soočenje s svojim ravnanjem, analiza vzrokov in posledic, ugotovitev stanja in sprijaznjenje z ugotovljenimi dejstvi. Nikakor ne mislim dati vaše nemoči, da bi ji izpolnili zadnjo željo in se z njo poročili, na moralno tehtnico. Vendar hipotetično domnevajva, da je pri tem nekaj vaše krivde. Ne verjamem, da morete z razmi- šljanjem priti do odgovora, kaj je ob pomisli na poroko v vas sprožilo občutek groze. Več možnosti boste imeli, če preprosto brez miselnega napora zrete v to vprašanje in počakate, da se pojavi odgovor. Morda se bo, morda tudi ne. Pomembneje je, da misel, da ste kot človek odpovedali pred ljubljenim bitjem, preprosto sprejmete. Če ste, pač ste. Kar je bilo, se ne da spremeniti. Lahko se pa ta trenutek spremenite vi. Ta sprememba se izrazi z iskreno ugotovitvijo: če bi se znova znašel v takšnem položaju, bi ravnal drugače. Svoje morebitne napake (tudi če so hude svinjarije) si moramo priznati in odpustiti. Dopustiti, da odplavajo s tokom časa. Če smo se ob njih nekaj naučili, smo dosegli vse, kar je bilo doseči mogoče.Nesmiselno bi jim bilo podaljševati življenje z nenehnim premlevanjem. Čisto nekaj drugega pa je (navidezna) rešitev z odrivanjem v pozabo. To je kakor tempirana bomba. Ko se vam zdi, da ste občutke obvladali, nekontrolirano izbruhnejo z vso močjo.Zato je to navidezna rešitev. Vaše ravnanje se lahko zdi kruto in nerazumljivo, vendar kaže upoštevati, da ste bili v resnični stiski. Zavedali ste se, da bitje, ki vam je pomenilo največ, umira. To utegne biti bolečina, ki človeka zlomi. Zateče se k dejanjem, ki mu bolečino vsaj za kratek čas izbrišejo iz zavesti. To je lahko alkohol, so mamila, lahko tudi intimnost z drugo žensko. So pa tudi ljudje, ki jih ta- kšne okoliščine ne zlomijo. Ker so se navadili obvladati bolečino: fizično, psihično, so si utrdili voljo z veliko vaje. Pri tem je v znatno pomoč zavedanje. Bil sem priča, ko sta gospa in gospod, ki sta pri blagajni v veleblagovnici že plačala nakupljeno, prišla nazaj in povedala, da sta pozabila opozoriti na zavitek piva, ki je bil na polički pod košarico nakupovalnega vozička. Svoje ravnanje sta pojasnila z besedami: Če ne bi prišla nazaj, bi si morala priznati, da sva kradla. Menim, da je vaše ravnanje precej omogočalo prav pomanjkljivo zavedanje o tem, kaj pravzaprav delate. Voščim vam: stopite pogumno v jutrišnji dan s široko odprtimi očmi.
Marjan Žveglič
Bolečino pijemo
Skozi dno se vidi svet
Lepota je skrita v nas
Vse navidezno je laž
Sijaj in beda, drek zlato
V žepih ni to kar imaš
Pripada ti le to
Kar na srečo zaigraš...zaigraj
In pusti naj te nosi voda, la, la, la, la
Povej vsem da si odkrit
Streljaj ravno v oči
Poljubi roko bližnjega
Da bi videl če še znaš
Tam kjer si ustavil film
Tam kjer ostali so ljudje
Spomni se zdaj ko si sam
Reci ljubiti še znam
Žalostna, preveč pogosta zgodba. No, moja draga je hvalabogu živa, zdrava in kot vem srečna z drugim. Nisem ji znal dati vsega, kar nekdo pač lahko da. In sva se razšla. Ni mi žal, danes bi naredil isto. Zdaj postajam drug, bolj čuteč človek, in včasih je tako prav, včasih ni druge potii.
I HAD to fall, to lose it ALL, Linkin park.
Empty spaces - what are we living for?
Abandoned places - I guess we know the score..
On and on!
Does anybody know what we are looking for?
Another hero - another mindless crime.
Behind the curtain, in the pantomime.
Hold the line!
Does anybody want to take it anymore?
The Show must go on!
The Show must go on!Yeah!
Inside my heart is breaking,
My make-up may be flaking,
But my smile, still, stays on!
Whatever happens, I'll leave it all to chance.
Another heartache - another failed romance.
On and on...
Does anybody know what we are living for?
I guess i'm learning
I must be warmer now..
I'll soon be turning, round the corner now.
Outside the dawn is breaking,
But inside in the dark I'm aching to be free!
The Show must go on!
The Show must go on! Yeah,yeah!
Ooh! Inside my heart is breaking!
My make-up may be flaking...
But my smile, still, stays on!
Yeah! oh oh oh
My soul is painted like the wings of butterflies,
Fairy tales of yesterday, will grow but never die,
I can fly, my friends!
The Show must go on! Yeah!
The Show must go on!
I'll face it with a grin!
I'm never giving in!
On with the show!
I'll top the bill!
I'll overkill!
I have to find the will to carry on!
On with the,
On with the show!
The Show must go on.
Ran into you yesterday
Memories rushed through my brain
It’s starting to hit me
Now you’re not with me
I realized I made a mistake
I thought that I needed some space
But I just let love go to waste
It’s so crystal clear now
That I need you here now
I gotta get you back today
This time I want it all
This time I want it all
Showing you all the cards
Giving you all my heart
This time I’ll take the chance
This time I’ll be a man
I can be all you need
This time it's all of me
I hit the bar every night
Looking to score a good time
It’s not like I planed it
i'm left empty handed
I’m still alone in my mind
Now what will it take to feel right
Can I come see you tonight?
Is there someone new now?
What can I do now?
Cuz I need you back by my side
This time I want it all
This time I want it all
Showing you all the cards
Giving you all my heart
This time I’ll take the chance
This time I’ll be a man
I can be all you need
This time is all of me
Last time I wasn’t sure
This time I will give you more
I’m more mature
I’ll show you
Last time I didn’t know
I messed up when i let you go
I need you, don’t say no
Lying alone in this room
All that is missing is you
Pick up the phone
Won’t you come home?
This time I want it all
This time I want it all
Showing you all the cards
Giving you all my heart
This time I’ll take the chance
This time I’ll be a man
I can be all you need
This time is all of me..
"Le redko ali pa sploh nikoli se zakon ne razvije v kakovosten odnos brez poprejšnje krize. Zavest se pač ne rodi brez bolečin." G. Jung
Kad jednom prodje sve
Kad pretvori se u sjecanja
Kad vise nisu vazna lica , imena ni godine
Kad jednom stvorim se ja, pred tvojim vratima.
Da li ces shvatiti sve
Ljubavlju ogrnut me
Da li ces dignut me s koljena, zeljnog tvog oprosta
Kad jednom stvorim se ja, pred tvojim vratima
Ispod ovog neba samo ti
Dusu znas mi taknuti
I kad kapnem na tvoj dlan
Kad se stisnem kraj tebe
Nek me cvrsto drze ruke
Tvoje ruke sigurne.
Ispod ovog neba samo ti
Dusu znas mi taknuti
I kad kapnem na tvoj dlan
Kad se stisnem kraj tebe
Nek me cvrsto drze ruke
Tvoje ruke sigurne.
Da li ces shvatiti sve
Ljubavlju ogrnut me
Da li ces dignut me s koljena, zeljnog tvog oprosta
Kad jednom stvorim se ja, pred tvojim vratima……….
Ispod ovog neba samo ti
Dusu znas mi taknuti
I kad kapnem na tvoj dlan
Kad se stisnem kraj tebe
Nek me cvrsto drze ruke
Tvoje ruke sigurne.
Ispod ovog neba samo ti
Dusu znas mi taknuti
I kad kapnem na tvoj dlan
Kad se stisnem kraj tebe
Nek me cvrsto drze ruke
Tvoje ruke sigurne.
Kad jednom stvorim se ja
Pred tvojim vratima..
Any action is often better than no action, especially if you have been stuck in an unhappy situation for a long time. If it is a mistake, at least you learn something, in which case it's no longer a mistake. If you remain stuck, you change nothing. Eckhart Tolle, the power of now
Ni komentarjev:
Objavite komentar