sobota, 19. december 2009

Mila Kačič

Med tisoči bi te spoznala

Med tisoči spoznala tvoj korak
bi v vseh mogočih ritmih nog hitečih;
in v sanjah še spoznala mirni dih
bi tvoj med tisoči pokojno spečih.

S temo v očeh bi tvoje lice našla,
z ušesi mrtvimi tvoj čula smeh;
če veter še tako bi pota zgladil,
bi našla tvojo sled v peščenih tleh.

Le beži pred menoj, le, kamor koli.
Čeprav na najbolj skrito pot zaviješ,
se vendar - kakor grešnik pred vestjo -
pred mojo mislijo nikjer ne skriješ.

Moja dlan

Moja mala dlan
bi kakor sladka misel
rada šla ti čez obraz teman...

Prižgala spet ti svetli žar v očeh,
na lepem čelu rahlo bi počila,
potem pa ljubkujoča izgubila
se v toplem gnezdu- kuštravih laseh.

Moja mala dlan
bi kakor vroča želja
rada šla ti čez obraz teman...

Skrivnostno bi v uho zašepetala
čarobni rek, ki ti smehljaj izvabi
in osivel spomin otme pozabi.
Na ustnicah bi zamaknjena obstala.

Moja mala dlan
bi kakor mehka ruta
rada šla ti čez obraz teman...

Ta moja mala, strahopetna dlan!
Od daleč boža žalostne smehljaje
v očeh ti, ki bi plakale najraje.
Boji se, da se boš obrnil stran.

Nič več te ni

Nič več te ni,
a jaz še vsa dišim po tebi,
a jaz te vsega, vsega nosim v sebi,
da me boli.
In vse noči,
vse žalostne noči prečute,
ko dolge kakor leta so minute,
ihtim v dlani.
Zakrivam si oči,
da skrila solze sama bi pred sabo,
da utopila bi bridkost v pozabo,
a vsa sem brez moči.

Spet si tu

Spet si tu
kot toliko noči.

Tiho prideš, ležeš poleg mene,
z vajeno roko poiščeš moj obraz.
S konci prstov greš mi preko čela,
obrvi pobožaš,
školjki vek,
preko lic zablodiš pa s kazalcem
prav počasi obkrožiš usta mi
in veš, da sem še zmeraj jaz,
da zmeraj čakam.

Potem drsi po meni tvoja dlan
in vse telo mi vzdrami,
da se odpre: O, pridi,
dvigni me, dvigni iz prepada
brezupnosti in norih sanj!

A ti trohniš -
in jaz
sleherno se jutro
na opustošenem otoku zbujam...

Poslednji polet

Zdaj, dragi, nočem misliti na nič.
Zdaj poletim poslednjič do višav,
do sonca zlatega, do zvezd - čeprav
bom strmoglavila kot ranjen ptič.

O, vzemi takrat v tople me dlani,
položi čisto blizu me srca,
da si me ljubil, šepni, pa morda
še v zadnje srečanje odprem oči.

Ni komentarjev:

Objavite komentar